Jaz pa čakam pomladi
Slutim nežne dlani moje drage
Čutim božanje las in besedi dve
Brez besed, sredi trav
Ko pomlad je tu
Zakaj me ta beseda trobente spominja na tiste
Ki nimajo več pravih besed na ustih?
Le zakaj vse te rože
Sredi polja leže in trohnijo?
Da bi vsi ti ljudje
Zaslutili čas
In pomlad, ki za vse
Je enkrat samo